congratualtion for an excellent article

Spoštovani, komisija za preprečevanje korupcije je med drugim ugotovila, da se je vaše premoženje nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Vira teh sredstev komisiji še niste razkrili, dokazno breme pa je v tem primeru na vaši strani.
Naj vas zato spomnim na prodajo od JLA prevzetega in zaseženega orožja ter preprodajo v tujini nabavljenega orožja, ki je večinoma potekala med letoma 1991 in 1993. Takrat ste bili minister za obrambo. Ko je v Sloveniji cvetelo vojno dobičkarstvo, nadzorni mehanizmi niso bili učinkoviti ali pa še niso bili vzpostavljeni. Rojstvo države in bližino vojne je bilo tako mogoče izkoristiti tudi za prodajo orožja, torej za plenjenje države in kopičenje zasebnega bogastva. Na tem mestu ne želim pogrevati sicer nikoli docela pojasnjenih orožarskih afer, niti razpravljati o etiki, še manj o kazenski odgovornosti, kajti postopki povezani z orožjem so (razen Patrie) zastarali. Nerešeno pa ostaja bistveno vprašanje: kje je denar od orožja? Odgovor si zaslužijo tudi branilci iz Hrvaške ter BiH, ki so v Sloveniji kupovali orožje – tudi po oderuških cenah.
V zadnjih petih letih sva z novinarskim kolegom temeljito preučila dokumentacijo o trgovini z orožjem, ki sem jo pridobil s pomočjo Informacijske pooblaščenke. Napisala sva tri knjige s skupnim naslovom V imenu države (Odprodaja, Preprodaja, Prikrivanje). V trilogiji so objavljeni verodostojni dokumenti in izjave prič, ki kažejo na to, da ste vi nadzorovali gotovinsko prodajo orožja in skrbeli za izkupičke. Jeseni 1994 je Uprava za logistiko Ministrstva za obrambo preštela količino in vrste na Hrvaško in v BiH prodanega orožja ter ocenila, da je bilo vredno najmanj 140 milijonov takratnih nemških mark. Ko ste vodili ministrstvo, je bil za gotovinsko prodajo orožja operativno zadolžen Varnostni organ MO (Vomo). Njegov direktor je bil Andrej Lovšin, evidence pa je vodil Franci Cimerman, vendar so te pozneje izginile.
V drugi polovici leta 1994 je na Vomu potekala notranja preiskava. Vodja protiobveščevalnega oddelka je priznal, da je Cimerman po Lovšinovem nalogu čez mejo v Avstrijo petkrat peljal poslovni kovček poln nemških mark. Vodja obveščevalnega oddelka pa je preiskovalcem povedal, da je Vomo do spomladi 1993 iztržil 60 milijonov mark. Denar, ki je ostal v Lovšinovi blagajni, je bil po njegovih besedah izročen vam. Cimerman je na zaslišanjih v Državnem zboru trdil, da je vse počel po Lovšinovem nalogu, Lovšin pa je ponavljal, da je o teh stvareh potrebno vprašati vas.
Takih in podobnih obremenilnih zadev na vaš račun je v trilogiji še veliko, vendar avtorjev niste tožili.
V tretji knjigi je objavljeno tudi vaše poročilo o orožju od maja 1990 do septembra 1993, kjer je zapisanih precej polresnic in zavajajočih podatkov. Prodaje orožja za gotovino pa sploh niste omenili. Nedavno mi je Informacijska pooblaščenka omogočila še vpogled v nekatera doslej zaupna poročila Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o trgovini z orožjem in v posebno analizo dokumentov, ki sta jo spomladi 2008 za DZ pripravila strokovnjaka Mitja Klavora in Bojan Gričar. Pritrdila sta ugotovitvam, da je MO na Hrvaško prodajal orožje po nekajkrat višjih cenah, kot ste jih prikazali v svojem poročilu. Navedli ste tudi znatno manjše količine orožja od dejansko prodanih. Še vedno pa niste argumentirano pojasnili, kam je šel izkupiček, ki je bil, kljub pomanjkljivi (uničeni) dokumentaciji, ocenjen na več deset milijonov nemških mark.
Iz dokumentacije je razvidno, da je imel uslužbenec MO na Bank für Kärnten und Steiermark v Celovcu odprt račun. Z njega je vplačal nakup avtomobilov za ministrstvo, nakup pištol iz Italije in gradbene storitve podjetja SCT za specialno brigado Moris. Kriminalisti so v devetdesetih letih pozivali tožilstvo, naj pristojni organi v drugih državah omogočijo vpogled v BKS in druge banke ter na bančne račune podružnic slovenskih podjetij v Nemčiji, Švici … zaradi suma pranja denarja od prodaje orožja. Vendar tožilstvo tega ni storilo. Ampak denar je nekam moral iti? V zasebne žepe, v davčne oaze, na druge kontinente …?
Zakaj ste bili v prvih dneh leta 2007 v Avstraliji? Ali drži, da ste se takrat izmuznili varnostnikoma in obiskali banke v Sydneyu? Kakšne zadolžitve pri domnevno vaših računih v avstralskih bankah imata nekdanji častni generalni konzul Republike Slovenije na Novi Zelandiji Dušan Lajovic in častni konzul Avstralije v Sloveniji Viktor Baraga? •
Matej Šurc, Radovljica “

14. (S/NF) According to a clandestine source with direct
access to an empoloyee of Rotis, Prime Minister Jansa’s SDS
received more than 2.8 million Euro from Patria “under the
table” as part of the deal for armored vehicles. The source
also noted that Sto Ravne had failed to offer a similar
contributuion to Jansa’s party.

https://www.wikileaks.org/plusd/cables/07LJUBLJANA337_a.html

http://www.mladina.si/51619/jansa-je-vedel/

Št. 3: Janša je vedel
To torej pomeni, da je bila vloga Jožeta Zagožna na obrambnem ministrstvu znana. Zanj so vedeli tako v logističnem oddelku kot tudi v strokovni komisiji na MORS, ki je izbirala najboljšega ponudnika. Dokazov za to je še več. Konec koncev je tudi Peter Zupan sam, prek Jureta Cekute, Fincem 13. aprila 2006 sporočil »da je Ministrstvu za obrambo in ocenjevalni skupini Patria definitivno favorizirana«, in pa, da se je »Na MO nekako izvedelo (brig K?), da je Patria tudi politično favorizirana«. Za korupcijo sta torej vedela dva člana bivše Janševe vlade, vedeli so trije najožji Janševi kolegi, Zagožen, Krkovič in Črnkovič. Za korupcijo so vedeli na gospodarskem ministrstvu, konec koncev tudi na notranjem ministrstvu, kjer so »založili depešo«. Kaj pa Janša?
Janez Janša je v odgovoru na zadnji članek Mladine ponovno zatrdil, da on sam o nakupih finskih oklepnikov »nikoli« ni odločal, kaj šele da bi »poskusil sprejeti darila«. Z nikomer od obtoženih naj ne bi nikoli ne osebno ne po telefonu govoril o oklepnikih Patria. In »če je kdorkoli v komunikacijah o nabavi oklepnikov Patria nepooblaščeno uporabljal moje ime ali ime SDS, je to enostavno dokazljiva zloraba«. Janša želi, da bi se v javnosti uveljavila njegova interpretacija, po kateri so si Wolf, Cekuta in Riedl, torej uradni Patrijini lobisti enostavno izmislili poznanstva z njim zaradi zaslužka, njegova vlada pa naj bi prvič v zgodovini transparentno izvedla mednarodni natečaj. Medtem ko prejšnja vlada pri sklepanju poslov s Sistemsko tehniko tega ni storila.
A pri tem gre za Janševo sprenevedanje. Kot je kriminalistom pojasnil Patrijin predstavnik v Sloveniji Andrey Mladenov, že samo dejstvo, da »je Janševa vlada odprla mednarodni razpis, jasno kaže, da že v začetku niso želeli, da Sistemska tehnika zmaga na razpisu«. Že januarja 2005 je uslužbenec MORS Peter Zupan na sestanku v Ljubljani Riedlu, Niittynenu in Wolfu razložil, da bo pri izboru najboljšega ponudnika na natečaju »70 odstotkov teže« imela politična odločitev, Niittynen pa je kriminalistom povedal, da mu je 12. maja 2005 na nekem sprejemu Marjan Senica, tedaj vodja logistike na obrambnem ministrstvu, pojasnil, da želi vladajoča SDS ustaviti »Ravne«, torej Sistemsko tehniko, ki je bližje konkurenčni stranki LDS.
Ravno zaradi tega so se v Patrii že uvodoma odločili, da je treba v Sloveniji iskati politično podporo. Vedeli so, da je posel političen. Po uvodnih sestankih z Zagožnom je nastal Niittynenov »Matrix of influence«, tako imenovani štabni dokument ali načrt lobiranja, o katerem je Janša pred pol leta razlagal, češ da gre zgolj za načrt, kako bi prišli do njega. A to ni bil zgolj teoretični načrt, temveč dejstvo, ker se je Janša odločil zgraditi obrambno industrijo, ki bo pod nadzorom SDS. Plan jim je dejansko uspel. Jorma Wiitakorpi, nekdanji direktor Patrie, je kriminalistom dejal, da je bil pritisk Zagožna, Krkoviča, torej Janševega ozadja, naj Patria izbere Rotis, tako močan, »da so se Hulkkonen in ostali iz izvršne skupine morali ukloniti«.
Janša se je v odločilnem letu 2005 in 2006 z Zagožnom večkrat srečal na kosilu. Z njim se je sestal vsaj 19. julija 2005 ob 10h, pa 11. avgusta 2005, potem 19. januarja 2006 in pa 24. avgusta 2006, so ugotovili kriminalisti. Takoj po teh datumih pa so Finci dobivali tudi poročila o sestankih. Tri dni po 19. juliju je Niittynen prebral, da sta »PM« in »dr. Z« obljubila, da bosta podprla samo njih. Teden dni po sestanku 19. januarja 2006 pa spet, da je »Z. potrdil, da PM podpira Patrio«. Janez Janša je 23. avgusta letos zagrozil, da »kdor bo sejal lažne obtožbe, bo odgovarjal«. Če so si poleg Riedla, Cekute, Wolfa njegovo ime pri pogovorih s Patrio sposodili tudi njegovi najbližji kolegi ali sodelavci, zakaj jih Janša sedaj ne toži?